Pri izvedbi
katerega koli giba sodelujejo živčni prenašalci, ki iz možganov, kjer živčne
celice nadzorujejo vse telo, prenašajo sporočila med celicami do slehernega
dela telesa. Pri parkinsonovi bolezni je pot med celicami prekinjena, zato
sporočila ne prispejo do mišic neokrnjena, in to je navzven vidno kot težave
pri gibanju.
Sporočilno vrzel
povzroči pomanjkanje dopamina – enega izmed živčnih prenašalcev, ki sodelujejo
pri nadziranju gibanja. Pri ljudeh s parkinsonovo boleznijo je propadlo in
odmrlo 70–80 % celic, ki proizvajajo dopamin. To se zgodi v majhnem predelu
možganov, imenovanem »črno jedro« (substanca nigra). Če tam ni dovolj dopamina,
živčne celice ne delujejo ustrezno in niso sposobne prenesti možganskih
sporočil, kar se kaže s parkinsonskimi simptomi.
Čeprav je
najbolj prizadet živčni prenašalec dopamin, se nepravilnosti pojavljajo tudi
pri drugih živčnih prenašalcih. To je ena izmed razlag, zakaj samo z
nadomeščanjem dopamina pri bolniku vedno ne dosežemo pričakovanega izboljšanja.
Nepravilnosti drugih živčnih prenašalcev pogojujejo tudi številne nemotorične
simptome, prisotne pri parkinsonovi bolezni.
Zakaj propadejo celice, ki
izdelujejo dopamin, ni jasno. Splošno prepričanje je, da so krivi številni
dejavniki. V trenutnih raziskavah so poudarjeni staranje, genetski in okoljski
dejavniki ter virusi. Prav tako ni jasno, zakaj nekateri ljudje razvijejo
parkinsonovo bolezen, drugi pa ne.
STE VEDELI?
Parkinsonova bolezen, v starodavnem indijskem medicinskem sistemu Ajurvede
poznana kot “kampavata”, je dobila ime po londonskem zdravniku Jamesu
Parkinsonu, ki je leta 1817 prvi poročal o simptomih te bolezni in jo
poimenoval “tresoča paraliza”. Čeprav je bila bolezen znana že stoletja pred
Parkinsonom, je prav on s svojim pionirskim delom v zvezi z identificiranjem
ter opisovanjem bolezni spodbudil zanimanje medicine zanjo.
TOČKA ZLOMA
Zmogel boš
je rekel prvi
Tako dobro se spopadaš z njo
je rekel
drugi
Tako dobro ti gre
je rekel tretji
Seveda seveda
Jaz lahko prenesem vse
in kar koli
In srečal sem človeka
ki je
vprašal
Kako si
Tedaj sem se zlomil
Birgitta, 64 let (1998)
Jönköping, Švedska
